Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Združene države Amerike so odobrile prodajo naprednih raket zrak-zrak in pripadajoče opreme Nemčiji. Posel, vreden 1,23 milijarde dolarjev, naj bi okrepil nemško obrambno sposobnost in jo postavil v ospredje evropskega ponovnega oboroževanja. Nemčija je z nakupom, po mnenju nekaterih, vstopila v »oboroževalno tekmo«.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Svetovni proizvajalci orožja so leta 2024 dosegli rekordne ravni prihodkov, kar je spodbudila povečana potreba zaradi vojn in geopolitičnih napetosti. Štokholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI) je objavil, da je sto največjih obrambnih podjetij na svetu zabeležilo izjemno rast. Vojni v Ukrajini in Gazi sta povečali povpraševanje, Evropa pa se hitro oborožuje. Kljub sankcijam Rusija povečuje proizvodnjo, medtem ko na trgu prevladujejo ZDA. SIPRI opozarja na dramatične motnje v dobavnih verigah.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Grška policija je v Evrosu aretirala 13 turških državljanov, ki so bili vpleteni v tihotapljenje orožja, vključno s pištolami, izdelanimi s 3D tiskalnikom. Pri aretiranih so našli 147 pištol, 190 nabojev in druge dele orožja. Preiskovalci so ugotovili, da je turška mafija v Grčiji vzpostavila trgovino z orožjem.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

Egipt je izjavil, da je 35 milijard dolarjev vreden sporazum o uvozu zemeljskega plina iz Izraela izključno komercialne narave in nima političnih posledic. Poudarili so, da sporazum služi strateškim interesom Egipta. Izjavo so podali ob zaostrenih odnosih zaradi vojne v Gazi.

Nemčija se pripravlja na prodajo velikega števila tankov Leopard 2A6 in bojnih vozil pehote Marder 1A5 Braziliji, potem ko naj bi Ukrajina zavrnila prevzem te opreme. Posel vključuje 65 tankov in 78 bojnih vozil pehote, ki jih je obnovilo in posodobilo nemško podjetje KNDS.

Finska je med vojno v Gazi od Izraela kupila orožje v vrednosti 67 milijonov evrov, razkrivajo podatki finske radiotelevizije Yle. Nabave finskih obrambnih sil med vojno v Gazi niso bile široko objavljene. Odločitve o nakupu so povezane s posli, ki jih je Finska sklenila pred začetkom vojne v Gazi.

Pakistan je sklenil obsežen dogovor o prodaji orožja v vrednosti med 4 in 4,6 milijarde dolarjev Libijski narodni vojski, ki jo vodi general Haftar. Kljub veljavnemu embargu ZN na orožje za Libijo, naj bi Pakistan dobavil bojna letala, šolska letala in drugo vojaško opremo. Dogovor je bil sklenjen med srečanjem pakistanskega vojaškega voditelja in namestnika poveljnika LNA.

Ameriška vlada je odobrila prodajo protitankovskih raket Javelin in artilerijskih izstrelkov Excalibur Indiji v vrednosti 92,8 milijona dolarjev. Namen prodaje je podpora strateškim odnosom med ZDA in Indijo ter stabilnosti v regiji. Agencija za obrambno varnostno sodelovanje (DSCA) je o tem obvestila kongres.

Saudska Arabija je Združene države Amerike zaprosila za nakup 48 lovcev F-35. Zahtevo je že prejel nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump. Podjetje Lockheed Martin naj bi proizvajalo omenjena letala.

Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je odstopil, ker ni uspel doseči podpore vlade za strožje sankcije proti Izraelu zaradi njegovega napada na Gazo. Njegove poskuse za dodatne ukrepe proti Izraelu so blokirali koalicijski partnerji.

Nemčija, ena najtesnejših zaveznic Izraela, je začasno ustavila ves vojaški izvoz, ki bi ga lahko uporabili v Gazi. Slovenija je šla še dlje in popolnoma prepovedala trgovino z orožjem z Izraelom ter uvoz vsega blaga iz izraelskih naselbin.

Nemčija je izrazila podporo ustanovitvi palestinske države, medtem ko sta ZDA in Izrael nasprotovala nadaljnjim dogovorom s Hamasom. Slovenija se je pridružila Parizu in Lizboni pri ustavitvi prodaje orožja Izraelu zaradi vojne v Gazi. Izraelska ministra Katz in Levin sta pozvala k aneksiji Zahodnega brega.